Cistercijani so delovali v vseh vejah kmetijstva. Večina vasi, 
nastalih iz pristav posestva s skupno površino 275 km2, obstajajo še danes. Pridelava žit je temeljila na triletnem kolobarju. Ker so smatrali, da je pšenični kruh preveč razkošen, so poleg stročnic gojili največ ječmena in rži. Nepogrešljivo vlečno silo so zagotovili z lastno govedorejo, za prevoz pa so uporabljali konje. S prehranskega vidika je bila reja prašičev in ovac pomembna, vendar so imeli tudi perutnino. Mleko so predelali, izdelovali so sir. Samostan je iz čebelnjaka pridobival vosek in med – slednje ni bilo samo nadomestilo za sladkor, temveč so ga uporabili tudi za pripravo medice. Rešena je bila tudi oskrba s soljo, saj je kralj Béla III. Monoštru dajal dvajset tisoč kock soli na leto. V delavnicah so kot so gradbeniki, rezbarji lesa, kovači, tesarji, kolarji, usnjarji delali menihi in bratje. Vsak je imel svojega vodjo in med delom je smel govoriti le vodja. Od mlinov je bil največji mlin zgrajen ob opatiji, na mestu današnje tovarne kos. Prav tako so imeli pekarno, ki je oskrbovala tudi pristave (kmetije) v okolici.