Samostanski red cistercijanov je bil samooskrben. V severovzhodnem delu današnjega Grajskega vrta so uredili vrtnarijo in sadovnjak, njuno mejo pa je zaključila reka Raba, ki je zagotavljala tudi vodo za zalivanje. Tu je stala tudi vrtnarska hiša, t. i. »Oranžerija«. Osnova za hrano jim je bil kruh in zelenjava. Pridelovali so korenovke in gomoljnice (zelenjava s korenom, zelena, čebula, krompir, hren), v kuhinji samostana pa so poleg listnate zelenjave (špinača, kislica, zelje, solata itd.) običajno kuhali suhe stročnice (fižol, grah, lečo) in žita (proso, ajdo, ječmenovo in ovseno kašo). Uživanje suhe in sveže zelenjave je zagotovilo obrok, bogat z vitamini in hranili. Menihi, ki so prišli na Madžarsko in so s seboj prinesli cepiče, veje vinske trte in semena za sejanje, so na Madžarskem udomačili tudi nove rastlinske sorte. V sadovnjaku so imeli posajene jablane, slive in hruške, ki so rodili bogato. Za konzerviranje so uporabili sušenje sadja. V rastlinjaku so za dopolnitev prehrane gojili tudi limone, pomaranče in ananas. Grozdje so gojili na južnih in vzhodnih pobočjih z imenom »Schlössl« na drugi strani reke Rabe, ki se danes nahaja v Avstriji. Iz pridelanega grozdja so naredili lahko namizno vino.
